Katoliški krst dojenčkov je v Sloveniji dokaj reden pojav. Mnogi starši dajo otroka krstiti, ne da bi se vprašali, kaj krst sploh je. Zdi se jim nekaj običajnega, nekaj, kar je v skladu s tradicijo. Starši večinoma ne razmišljajo o tem, ali je v otrokovo korist, niti ne razmišljajo o tem, ali je v skladu s slovensko ustavo in Jezusovim naukom. Slepo verjamejo tradiciji ali cerkvi.
Po slovenski ustavi in zakonodaji morajo starši pri vzgoji otrok skrbeti in varovati njegove koristi. Otrokove koristi so v tem pogledu “najvišji zakon”. Zato se postavi vprašanje ali je katoliški krst dojenčkov in ostalih otrok v korist otrok?
S krstom postane osebe član katoliške cerkve oz. njen vernik. Kdo ali kaj je katoliška cerkev? V kakšno organizacijo pridejo krščeni otroci? Nekaj izjav v zvezi s tem:
Karlheinz Deschner:
Na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev«. (Kdo sedi na Petrovem stolu, 3. del)
Nezmotljivi papež Pij XI. (18.9.1930):
Če že obstaja totalitaren režim – totalitaren v praksi in teoriji – je to režim Cerkve, saj Cerkvi človek pripada na totalen način. (Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek)
Papež Ratzinger:
Neverujoči so sile teme in zla. (Cerkev proti človekovim pravicam in demokraciji)
Nadškof Perko:
Za zakrknjene nevernike ne more biti milosti. (Cerkev proti človekovim pravicam in demokraciji)
Dominikanca Sprenger in Institoris o ženski:
Pogled nanjo je lep, dotik strupen in druženje z njo smrtonosno. (Cerkev proti človekovim pravicam in demokraciji)
Papež Pij XII.:
Pripadamo militantni cerkvi … (Cerkev proti človekovim pravicam in demokraciji)
Francoski kardinal Lepicier:
Če kdo javno priznava, da je heretik, ali če poskuša koga spreobrniti z nagovarjanjem ali lastnim vzorom, ne bo le izobčen, temveč je upravičeno lahko tudi ubit … (Cerkev proti človekovim pravicam in demokraciji)
Dominikanca Sprenger in Institoris o ženski:
Pogled nanjo je lep, dotik strupen in druženje z njo smrtonosno. (Cerkev proti človekovim pravicam in demokraciji)
Britanski pisatelj Avro Manhattan o katoliški cerkvi:
Noben drugi religiozni, ekonomski ali politični sistem, vključujoč tudi določene oblike levo in desno usmerjenih totalitarizmov, ne more biti tako izredno sovražen do demokratičnega duha in njegovih vrednot. (Cerkev proti človekovim pravicam in demokraciji)
Nemški teolog, jezuit Michele Schmaus:
Nič ni bolj tujega katolicizmu kot demokracija … (Cerkev proti človekovim pravicam in demokraciji)
Škof Göllner iz Linza:
Stroga dolžnost vesti vsakega kristjana je zatirati izrojeno judovstvo.
Papež Leon I.:
Nekatolikov se je potrebno izogibati “kot strupa, ki prinaša smrt! Prezirajte jih, izogibajte se jih in ne govorite z njimi”.
Pruski jezuitski general Wernz:
Cerkev lahko krivoverce obsodi tudi na smrt, vse njihove pravice pa so zgolj izraz našega popuščanja.
Adolf Hitler:
»Delam samo to, kar že tisoč petsto let dela cerkev, vsekakor temeljiteje«. (v zvezi z genocidom nad judi)
Nadškof Franc Rode:
Kdor hoče dobro slovenskemu narodu, kdor hoče biti zares pravi Slovenec, mora biti kristjan ali vsaj zaznamovan s krščansko kulturo.
Nekdanji jezuit grof Hoensbroch:
Papeži so bili stoletja na vrhu morilskega in krvavega sistema, ki je poklal več ljudi, povzročil več kulturnih in socialnih pustošenj kot katerakoli vojna, kot katerakoli epidemija, v imenu Boga in v imenu Jezusa Kristusa.
Lord Acton, katoliški zgodovinar:
Papeži niso bili samo morilci velikega stila, temveč so umor naredili tudi za pravno načelo krščanske cerkve in pogoj za odrešitev.
Starši, ali želite, da je vaš otrok član takšne cerkve? Če ne, ga ne dajte krstiti!
Kaj se zgodi, ko je otrok krščen oz. kaj s tem dobi?
V Katekizmu katoliške cerkve piše o krstu tudi naslednje:
– Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas. Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo.
– Tisti, ki so s krstom prerojeni v božje otroke, so dolžni pred ljudmi izpovedovati vero, ki so jo po Cerkvi prejeli od Boga, in se udeleževati apostolske ter misijonske dejavnosti božjega ljudstva.
– Krst vtisne v dušo neizbrisno duhovno znamenje, pečat (charachter), ki posveti krščenca za bogočastje krščanske vere. Zaradi neizbrisnega znamenja je krst neponovljiv.
Še nekaj nadaljnjih dolžnosti krščencev, saj so po Zakoniku cerkvenega prava namreč vsi verniki dolžni izpolnjevati tudi naslednje dolžnosti:
– S samim svojim načinom delovanja so dolžni ohranjati občestvo s Cerkvijo in naj zato zelo vestno izpolnjujejo dolžnosti, ki jih imajo tako do vesoljne kakor tudi do delne Cerkve, kateri po pravnih predpisih pripadajo (kanon 209).
– Prizadevati si, da se bo božje oznanilo odrešenja bolj in bolj širilo med vse ljudi vseh časov po vseh krajih zemlje (kanon 211).
– V zavesti svoje odgovornosti so verniki dolžni izkazovati krščansko pokorščino temu, kar posvečeni pastirji, ki predstavljajo Kristusa, kot učitelji vere razlagajo ali kot voditelji Cerkve določajo (kanon 212).
– Podpirati Cerkev v potrebah, da ji pomagajo pri bogočastju, delih apostolata, krščanski dobrodelnosti in dostojnem vzdrževanju služabnikov (kanon 222).
– Pri izvrševanju svojih pravic ozirati se na skupni blagor Cerkve (kanon 223).
– Ker je celotna Cerkev po svoji naravi misijonarska in je delo evangelizacije treba imeti za temeljno dolžnost božjega ljudstva, naj vsi verniki, zavedajoč se svoje odgovornosti, sprejmejo svoj delež pri misijonskem delu (kanon 781).
Po katoliškem nauku se mora krščenec torej podrejati drugim in jim služiti v občestvu cerkve, poslušen mora biti cerkvenim dostojanstvenikom in jih ubogati, pred ljudmi mora izpovedovati vero in se udeleževati apostolske ter misijonske dejavnosti božjega ljudstva. S krstom se torej pridobijo dolžnosti in kot je razvidno iz njih, gre za hude obveznosti, obveznosti, ki lahko osebo negativno zaznamujejo za vse življenje, saj neposredno posegajo v njeno svobodo oziroma duševnost, kajti biti mora poslušna cerkvi in se ji podrejati ter širiti vero – njena svoboda je torej bistveno zožena.
Starši, ali želite, da bi vaš otrok, ki ga ljubite, imel takšne hude in velike dolžnosti, ko odraste? Pa sam o tem sploh ni imel možnosti odločanja? Če ne, ne dajte ga krstiti! Pustite mu svobodo in se naj sam odloči, ko bo čas za to.
Kaj med drugim uči katoliška cerkev v svoji bibliji? Nekaj citatov:
– Čarovnice ne puščaj pri življenju. (2 Mz 22,17)
– Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica. (3 Mz 20,10)
– Če kdo leži z ženo svojega očeta, s tem odgrne nagoto svojega očeta; naj bosta oba usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,11)
– Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,13)
– Če kdo leži s svojo snaho, naj bosta oba usmrčena; ravnala sta sprevrženo; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,12)
– Če si kdo vzame ženo in še njeno mater, je to krvoskrunstvo; njega in njiju naj sežgejo v ognju, da ne bo krvoskrunstva med vami. (3 Mz 20,14)
– Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen; in žival zakoljite! (3 Mz 20,15)
– Če se ženska približa kateri koli živali, da bi se z njo parila, ubijte žensko in žival; naj bosta usmrčeni; njuna kri pade nanju! (3 Mz 20,16)
– Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti. (5 Mz 17,12)
– Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, čeprav ga strahujeta, naj ga oče in mati primeta in peljeta k mestnim starešinam, k vratom njegovega kraja. Rečeta naj starešinam njegovega mesta: »Ta najin sin je trmoglav in uporen, ne posluša najinega glasu, požrešen je in pijanec.« Potem naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umre. Tako odpravi zlo iz svoje srede! Ves Izrael naj to sliši in se boji. (5 Mz 21,18-21)
– Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,15)
– Kdor ugrabi človeka, naj ga je že prodal ali ga najdejo v njegovih rokah, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,16)
– Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,17)
Bog ga je izpeljal iz Egipta; rogove ima kakor bivol. Požira narode, njemu sovražne, drobi jim kosti in jih predira s puščicami. (4 Mz 24,8)
GOSPOD je govoril Mojzesu in rekel: »Napadajte Midjánce in jih bijte! Kajti sovražno so ravnali z vami, ko so vas z zvijačo zapeljali v zadevi Báal Peórja in svoje sestre Kozbí, hčere midjánskega kneza, ki je bila ubita na dan nadloge zaradi Peórja.« (4 Mz 25,16-19)
– S krvjo upijanim svoje puščice in moj meč bo jedel meso: s krvjo pobitih in ujetih, z dolgolasimi glavami sovražnika. (5 Mz 32,42)
Rekel jim je: »Tako govori GOSPOD, Izraelov Bog: ›Pripnite si vsak svoj meč k boku, pojdite po taboru sem in tja, od vrat do vrat, in vsak naj ubije svojega brata, prijatelja in soseda!‹« Levijevi sinovi so storili po Mojzesovi besedi in tisti dan je padlo izmed ljudstva približno tri tisoč mož. (2 Mz 32,27-28)
– Ko se približaš mestu, da bi ga napadel, mu najprej ponudi mir! Če ti odgovori miroljubno in se ti odpre, naj ti bo vse ljudstvo, ki se najde v njem, dolžno opravljati tlako in ti služiti. Če pa ne sklene miru s teboj, ampak se hoče bojevati, ga oblegaj! Ko ti ga GOSPOD, tvoj Bog, da v roke, pobij vse moške v njem z ostrino meča! Le ženske, otroke, živino in vse, kar je v mestu, ves plen v njem zapleni zase in uživaj plen svojih sovražnikov, ki ti ga da GOSPOD, tvoj Bog! Tako stôri z vsemi mesti, ki so zelo daleč od tebe in niso izmed mest tehle narodov! Toda v mestih teh ljudstev, ki ti jih GOSPOD, tvoj Bog, daje kot dedno posest, ne puščaj pri življenju ničesar, kar diha, temveč z zakletvijo popolnoma pokončaj Hetejce, Amoréjce, Kánaance, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce, kakor ti je zapovedal GOSPOD, tvoj Bog, da vas ne naučijo počenjati vseh gnusob, ki so jih počenjali svojim bogovom, da se ne pregrešite proti GOSPODU, svojemu Bogu! (5 Mz 20,10-18)
Podobnih ukazov za ubijanje je v bibliji še mnogo. Katoliška cerkev biblijo smatra za božjo besedo in zato v celoti še danes velja. Po njej se morajo ravnati katoliki, torej vsi krščenci, tudi otroci.
Starši, ali želite, da je vaš otrok član takšne cerkve? Če ne, ga ne dajte krstiti!
Ali je torej krst dojenčkov v njihovo korist?
Duhovno oz. duševno posilstvo ne more biti v korist otrok. Duhovno suženjstvo ne more biti v korist otrok. Vera staršev avtomatično ne more biti tudi vera njihovih otrok. Starši otroku ne smejo določiti Boga – če seveda ljubijo svojega otroka! Če pa bolj “ljubijo” cerkev kot lastnega otroka …
Kaj je rekel Jezus iz Nazareta o krstu?
Jezus je rekel, da je potrebno prvo učiti in nato krstiti. (Mt 28,19)
Kaj o krstu pravi katoliška cerkev?
Zakonik cerkvenega prava v kanonu št. 867: Starši so dolžni poskrbeti, da bodo otroci krščeni v prvih tednih …
Torej: Kristus ali katoliška cerkev?
Ali je krst dojenčkov in drugih otrok Božja volja ali cerkveno sredstvo za podjarmljenje ljudi?
Koliko članov bi katoliška cerkev imela, če ne bi bilo krsta dojenčkov oz. krsta drugih otrok? Ali bi sploh obstajala?
Starši razmislite?
