Škofje v svojem pastirskem pismu, ki so ga februarja 2017 brali po župnijah v Sloveniji, objavljeno pa je bilo v katoliškem tedniku Družina tudi pišejo: »Za nas je zakrament krsta velik dar nebeškega Očeta. S krstom smo postali Božji otroci in člani njegove svete Cerkve.« Zanimiva logika: cerkev uči, da je Bog ustvaril človeka in da Bog ustvari dušo ob spočetju, šele s krstom pa oseba postane Božji otrok. Kaj pa je pred krstom: nebožji otrok, torej otrok hudiča, ali kaj? In če otrok sploh ni krščen: ostane otrok hudiča za vselej? Po cerkvi Bog ustvari človeka telesno in duševno, ta pa ni Božji otrok, temveč otrok hudiča, ker ni bil krščen, bi bilo mogoče sklepati iz cerkvenega nauka. Šele cerkveni krst iz bitja, ki ga ustvari Bog, naredi Božjega otroka. Ali se ni s tem postavila katoliška cerkev nad Boga, kajti da nekdo postane Božji otrok, je potrebna cerkvena odločitev, ni dovolj, da je to bitje ustvaril Bog. Ta je očitno pred cerkvijo nemočen, saj je cerkev tista, ki odloča, kdo bo prišel v nebesa in ne Bog. Absurdna logika. Čigavo je to učenje? Mogoče od hudiča?
Naslednji citat je tudi zanimiv. Cerkev pravi: »Zato Cerkev že od samih začetkov ne krščuje samo odraslih, temveč tudi otroke.« »Ko se je v 7. stoletju krščanstvo dokončno utrdilo in ko so prešli na krst majhnih otrok, je katehumenat izgubljal na svoji veljavi,« je zapisal teolog in duhovnik dr. Borut Košir, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani v knjigi Ustavno pravo Cerkve (str. 23). Kdo se laže: škofje ali teolog in duhovnik dr. Košir?
»Zato je krst skupaj z birmo in evharistijo temelj krščanskega življenja«, še pravijo škofje. Ali ni temelj krščanskega življenja življenje po 10 Božjih zapovedih in Jezusovem Govoru na gori? Kje je v tem nauku govora o krstu, birmi in evharistiji? Še eno cerkveno zavajanje?
Kler piše dalje: »Pomembno je, da starši za otroke oblikujejo krščanski dom, ki vključuje sveta znamenja, kot so križ, Marijina podoba, slika krstnega zavetnika, Sveto pismo, Katekizem katoliške Cerkve itd. Starši in botri naj otroke naučijo moliti, skupaj z njimi naj prebirajo svetopisemske zgodbe, se udeležujejo nedeljske svete maše in obhajajo krščanske praznike ter otrokov god na dan njegovega krstnega zavetnika. Prav tako naj z otrokom radi obiskujejo slovenske božje poti in jih tam priporočijo Božji materi Mariji. Vse to oblikuje krščansko okolje, v katerem bo otrok laže gradil svojo versko identiteto in ob verouku poglabljal svoje versko znanje.« Ali ne oblikuje krščansko okolje življenje po Božjih zakonih, torej po 10 Zapovedih in Jezusovem Govoru na gori? Kaj ima Marijina podoba ali slika krstnega zavetnika, ki naj bi bila del krščanskega doma, z Bogom, ni jasno. Kaj imajo maše skupnega s Kristusom, tudi ni znano, saj Jezus ni imel nobenih maš ali kaj podobnega.
Škofje so omenili tudi besedno zvezo »Božji materi Mariji«. Ali je Marija res Božja mati? Ali ima lahko Bog mater, če večen, vsemogočen in neskončen? Če bi Bog imel mater, ne bi bil vsemogočen in večen, saj bi bila pred njim njegova mati. Gre še za eno hudo diskreditacijo Boga, še za eno hudo ponižanje Boga. Cerkev je s tem Bogu odvzela »lastnosti« Boga in spremenila v nekdaj drugotnega. Marija je torej po cerkvenem nauku večja od Boga. Bogoskrunstvo na kvadrat. Iz tega je razvidna tudi zelo prefinjena borba katoliške cerkve proti Bogu. V tem pogledu je ta cerkev pomočnica boga podzemlja, ki se že ves čas bojuje proti Bogu Stvarniku. Kaj pa je Marija, če ni Božja mati? Ona je samo mati zemeljskega telesa Jezusa iz Nazareta. Tako kot vse ostale matere na tej zemlji.
(Konec)
