»Ker zakrament krsta pomeni osvoboditev od greha in njegovega začetka, hudobnega duha, se izreče nad kandidatom eksorcizem (ali več eksorcizmov). Krstitelj ga mazili s krstnim oljem in ali pa položi nanj roko in kandidat se izrecno odpove satanu,« piše v katoliškem katekizmu. »Tudi otroci so, ker se rodijo s padlo človeško naravo, omadeževani z izvirnim grehom, potrebni prerojenja v krstu,⁴⁰ da bi bili osvobojeni moči teme …,« še piše v katekizmu.^[1]

V dojenčku je po cerkvenem nauku torej sam satan. Da se otrok reši zla, cerkev v okviru krsta nad njim izvede eksorcizem, torej »izžene« satana iz njega. Vprašanje pa je, ali je bil eksorcizem uspešen in je bil satan res izgnan. Kaj je podlaga za takšno sklepanje? Večina med največjimi zločinci so katoliki ali pripadniki drugih tako imenovanih krščanskih ver, ki temeljijo na krstu. Hitler, Pavelič, Mussolini, Franko in njihovi pomočniki, mnogi papeži in drugi kleriki, inkvizicija, cerkveni pedofili, katoliki in drugi krščenci, ki ubijajo ali mučijo ljudi, živali in naravo … so počenjali in še počenjajo grozljive stvari, ki spadajo pod okrilje satana. Gre za satansko ravnanje, ki za sabo pušča kri, kri in še enkrat kri, skratka uničenje. Državni organi zahodnih držav so večinoma sestavljeni iz krščencev katoliške ali druge cerkve. Kakšna je njihova politika? Za sabo puščajo »puščavo in kri«. Ali je to Božje ali satansko? Podobno velja za mnoge druge. Če bi krst res »izgnal« satana iz otroka, ali bi katoliki povzročili toliko gorja ljudem, živalim in naravi? Mogoče pa je seveda tudi to, da je bil satan izgnan in se je kasneje zopet naselil v katoliku.

V igri pa so lahko še druge variante. Cerkev trdi, da krst pomeni osvoboditev od greha in hudobnega duha. Če Bog ob rojstvu otroka ustvari njegovo dušo, kot to pravi cerkev, ali je potem Bog »vsadil« greh in hudobnega duha v otroka, saj le­ta prej ni mogel grešiti, ker ga sploh ni bilo? Bog, ki je ljubezen, naj bi Svojemu otroku dal nekaj, kar je nasprotno Njemu, torej satana, ki je lažnivec in morilec. To bi bilo nerazumno. To bi lahko naredil samo bog podzemlja. Ob tem se še poraja misel, ali mogoče ne pomeni krst dojenčka dejanje, ki nad otroka kliče satana? Kajti, kot že navedeno, so bili in so mnogo katoliki morilci in lažnivci malega ali največjega kalibra.

Krst dojenčka pomeni, da ta postane vernik cerkve ter se mora podrejati cerkvenim predstojnikom in braniti katoliško vero. To pomeni, da je otrok brez svojega soglasja izgubil svobodno voljo in postal orodje cerkve. To pa je satansko. Ali ni krst s tega vidika začetek satanskega, ki ga cerkev izvaja nad nemočnim otrokom? Satanskega se ni mogoče rešiti z eksorcizmom, temveč samo z življenjem po Božjih zapovedih in Jezusovem Govoru na gori.

________________
[1] Katekizem katoliške Cerkve, str. 336 in 338.