Pedofilski škandali katoliških klerikov se kar vrstijo. Predvsem so žrtve klerikov tisti otroci, ki so bili krščeni in ki hodijo k verouku oziroma so drugače prisotni v cerkvi. Če otroci niso krščeni in tako niso člani cerkve, je verjetnost spolnih zlorab bistveno manjša, saj kleriki po navadi nimajo kakšnega tesnejšega stika z otrokom. Krst otroka poveča možnost spolne ali druge zlorabe otrok in je zato lahko prva stopnica do morebitnih spolnih zlorab mladoletnikov s strani klerikov katoliške cerkve, druga stopnica pa je katoliška verska vzgoja, vključno z veroukom, ali drugače: če otroci ne bi bili krščeni, teh zlorab v bistvu ne bi bilo ali pa malo. Zato je bistven ključ zaščite otrok v krstu oziroma opustitvi krsta dojenčkov oziroma otrok. Če otroci niso krščeni in versko vzgajani, tudi ne morejo biti ministranti, ki so zaradi bolj ali manj stalnega stika s kleriki tudi bolj ogroženi.